Princ

Alergije in preobčutljivostne reakcije

Alergijske ali preobčutljivostne reakcije

Alergen je lahko skoraj vsaka molekula (delček prahu ali rastlinskega peloda, zdravilo, hrana, živalski prhljaj, kovina, čistilo…), ki deluje kot antigen in vzbudi imunski odziv.
Alergene delimo na inhalatorne, kontaktne in prehrambene. Čedalje pogostejši razlog alergijskih reakcij  je v življenju tako imenovanega zahodnega človeka tudi stres (tudi čustveni), šok, napor in preutrujenost.

  alergija na pelodealergija na prsicoalergija na zivilaalergija na zivalsko dlako


Imunski sistem in protitelesca IgE

Alergijske ali preobčutljivostne reakcije so imunski odzivi, ki poškodujejo normalna telesna tkiva.
Mehanizmi, s katerimi imunski sistem brani telo pred mikrobi in s katerimi alergijske  reakcije poškodujejo telesna tkiva, so si med seboj zelo podobni.  Protitelesca, limfociti in druge imunske celice, ki normalno ščitijo telo, so vpleteni tudi v alergijske reakcije.
Večina ljudi uporablja izraz alergije za reakcije, ki jih sprožajo protitelesca IgE.
Ta se vežejo na posebne celice – na bazofilce v krvi (ki jim pravimo tudi mastociti) v tkivih. Kadar protitelesca, vezana na te celice, prepoznajo antigen (v tem primeru ga imenjujemo alergen), njihova vezava na protitelesca IgE povzroči sproščanje celičnih snovi. Le ta povzročajo močno alergijsko vnetje v okolici.

Alergen je lahko skoraj vsaka molekula (delček prahu, rastlinskega peloda, zdravilo, hrana, živalski prhljaj, kovina, čistilo…), ki deluje kot antigen in vzbudi imunski odziv. Ker vsako reakcijo povzroči določen alergen, je diagnostika fokusirana v iskanje in prepoznavanje alergena, ki povzroča težave.

Atopija in atopični dermatitis

Atopija je izraz, s katerim označujemo skupino bolezni (pogosto dedno pogojenih), ki jih povzročajo protitelesca IgE, npr.; alergijski rinitis in astma. Pri obeh se tvorijo protitelesca IgE usmerjena proti neškodljivim snovem v zraku, kot so pelodi, plesni, pršice, živalski prhljaj… Torej proti inhalatornim alergenom.

Atopični dermatitis
oziroma ekcem je prav tako oblika atopije, le da je pri tej vrsti alergijske reakcije vloga protitelesc IgE manj jasna. Lahko pa gre za reakcijo na inhalatorne, kontaktne ali  prehrambene alergene.

Alergijske reakcije so zelo različne – od blagih do smrtno nevarnih.  Večina se jih kaže zgolj kot kožni ekcem, srbenje, neprijetno solzenje in kihanje.
Druga skrajnost so nevarne alergijske reakcije, ki povzročajo težko dihanje, težave v delovanju srca, znižajo krvni tlak… Tovrstna reakcija lahko vodi v anofilaksični šok  – (anofilaksija).

Vrste alergijskih reakcij

Različne vrste alergijskih reakcij običajno delimo glede na njihov vzrok.
Alergene delimo na inhalatorne, kontaktne in prehrambene. Čedalje pogostejša razloga alergijskih reakcij sta tudi stres in preutrujenost.

Alergijski rinitis je najpogostejša vrsta alergijske reakcije. Gre za alergijo na inhalatorne alergene – vdihane v zraku, običajno pelode in trave ter plesni, prah (pršica) in živalski prhljaj.
Preobčutljivostna reakcija privede do simptomov kot so kihanje, zamašen nos ter povečana nosna sekrecija, razdražene in srbeče oči ter solzenje.
Alergijski rinitis je lahko sezonski ali celoletni.

Sezonski alergijski rinitis je alergija na vdihane pelode oziroma cvetni prah. Običajno ji rečemo seneni nahod ali polonoza.

  • Spomladanski seneni nahod povzročajo predvsem leska, breza in vrba.
  • V zgodnjem poletju cvetijo bukev, javor, hrast in številne travniške rastline (trave, timijan…).
  • V poznem poletju pelin, trstika in trave.

Čas cvetenja je lahko precej različen glede na nadmorsko višino kraja. Spreminja pa se tudi z vremenom. Globalne spremembe vremena in čedalje milejše zime so obdobja cvetenja spremenila in napravila nepredvidljiva.

Prvi – blagi simptomi so draženje nosu, trdega neba, zadnje strani žrela, oči. Kasneje preidejo v solzenje, kihanje in vodni izcedek iz nosu. Nekateri ljudje imajo glavobole, kašljajo, težko dihajo, postanejo razdražljivi, potrti, izgubijo tek in slabo spijo.

Celoletni (perenialni) alergijski rinitis
povzroča podobne sindrome kot seneni nahod oziroma sezonski alergijski rinitis, le da se simptomi v hujši ali lažji obliki pojavljajo tekom celega leta.
Alergeni so lahko; hišne pršice, perje, živalski prhljaj ali dlaka, plesni, izjemoma drugi inhalatorni alergeni.
Konjunktivitis je redek, pogosta pa je zamašenost nosu (vneta in otekla nosna sluznica), ki popolnoma onemogoča dihanje skozi nos, pri nekaterih ljudeh povzroči zaporo Evstahijevih cevi – kot posledica so lahko zlasti pri otrocih težave s sluhom.

Alergijski konjunktivitis je alergijsko vnetje veznice – tenke opne, ki prekriva notranjo površino veke in zunanjo površino očesnega zrkla.
Pri večini ljudi je alergijski konjunktivitis le del obsežnejše alergijske reakcije. Izjemoma se pojavi kot edina alergijska težava pri ljudeh, ki imajo neposreden stik z zrakom v katerem so cvetni prah, pršice, spore gliv, živalski prhljaj, dlaka ali podobno.
Očesne beločnice ob tem stiku pordijo in otečejo. Oči postanejo pekoče in se obilno solzijo. Običajno je prisotna tudi močno povečana nosna sekrecija.

Alergija in intoleranca na hrano

  • Alergija na hrano je alergijska reakcija na določeno sestavino hrane – na molekulo, ki je v hrani prisotna.
    Znaki alergije na hrano so najpogosteje kožni izpuščaji oziroma ekcemi (atopični dermatitis), lahko tudi nečista koža, akne ali turi. Izpuščaje lahko spremljajo prebavne težave.
  • Pogostejše stanje, intoleranca za določeno živilo, je splošna oznaka za vsak neugoden vpliv tega živila na organizem (prebavne težave, slabost, napenjanje, utrujenost, driska ali drugo). Najpogostejši razlog za intoleranco na živila je pomanjkanje encimov, potrebnih za presnavljanje določenega živila.

Alergija na pike insektov (predvsem čebel in os)

Koprivnica ali urtikarija je močno srbeč kožni izpuščaj s tipičnimi ploščatimi bledimi ali rdečkastimi oteklinami. Koprivnica je alergijska reakcija, ki ostaja omejena na kožo in podkožje.
Reakcijo lahko sprožijo alergeni ali drugi dejavniki, kot so fiziološki dražljaji, stres, šok, napor ali čustveni stres.
Med ugotovljenimi vzroki so najpogostejši alergeni zdravila, strupi žuželk, prehrambeni alergeni, sonce, mraz, vročina… Koprivnica se včasih pojavi tudi pri virusnih okužbah (hepatitis, ošpice, infekcijska mononukleoza).

Alergija na fiziološke dražljaje – na sonce, mraz in vročino.
Najpogostejši simptomi te alergijske reakcije so srbenje kože, kožni izpuščaji in koprivnica. Le zelo redko nastopi zožanje dihalnih poti in težave z dihanjem.

Alergije izzvane z naporom, šokom, stresom, čustvenim stresom ali preutrujenostjo so v sodobnem življenju  tako imenovanega zahodnega človeka čedalje pogostejši razlog alergijske reakcije. Sama diagnostika izvora le teh je omejena na samoopazovanje in samopoznavanje oziroma na psihološko subtilnost terapevta.

5 vodilnih alergenov

PRŠICA – HIŠNI PRAH
PŠENICA
MLEKO
JAJCA
SLADKOR

Najpogostejši prehrambeni alergeni

PŠENICA
MLEKO
JAJCA
SLADKOR
ŠKOLJKE
OREŠČKI (LEŠNIKI, ARAŠIDI…)
SOJA
ČOKOLADA
JAGODE